<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	>
<channel>
	<title>Komentarji na: Optimizem brez kritja</title>
	<atom:link href="http://pris.blog.siol.net/2007/10/10/optimizem-brez-kritja/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://pris.blog.siol.net/2007/10/10/optimizem-brez-kritja/</link>
	<description>Mračne prispodobe.</description>
	<pubDate>Fri, 21 Nov 2008 23:01:41 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=2.7</generator>
		<item>
		<title>Avtor: Morska</title>
		<link>http://pris.blog.siol.net/2007/10/10/optimizem-brez-kritja/#comment-7</link>
		<dc:creator>Morska</dc:creator>
		<pubDate>Sat, 13 Oct 2007 10:51:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://pris.blog.siol.net/2007/10/10/optimizem-brez-kritja/#comment-7</guid>
		<description>Ljudje niso tisti, ki odvzemajo občutek osamljenosti. Le tega je najbolje iskati v sebi. Če se s seboj ne počutimo v redu, so vsi poskusi doseganja ravnovesja in dobrega občutka z drugimi ljudmi, le obliž, le maska. Ker tisti človek nismo mi, ampak nekdo, za katerim se skrivamo, misleč, da se tako ne bomo počutili osamljene. A ljudje prej ko slej odidejo svojo pot in nas ščit z njimi. Takrat ostanemo samo mi in naša praznina. Ki jo lahko napolnemo kadarkoli se za to odločimo. 
Vse se spreminja... tudi oranžno sonce ni vedno enako, tišina ni vedno tiha, decibeli plešejo različni ples... dirigentska palica pa je v naših rokah. Repertoar zbiramo sami.. včasih je ta mračen, včasih vesel, važno je, da preživimo tako ene kot druge in ob tem ne podležemo.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Ljudje niso tisti, ki odvzemajo občutek osamljenosti. Le tega je najbolje iskati v sebi. Če se s seboj ne počutimo v redu, so vsi poskusi doseganja ravnovesja in dobrega občutka z drugimi ljudmi, le obliž, le maska. Ker tisti človek nismo mi, ampak nekdo, za katerim se skrivamo, misleč, da se tako ne bomo počutili osamljene. A ljudje prej ko slej odidejo svojo pot in nas ščit z njimi. Takrat ostanemo samo mi in naša praznina. Ki jo lahko napolnemo kadarkoli se za to odločimo.<br />
Vse se spreminja&#8230; tudi oranžno sonce ni vedno enako, tišina ni vedno tiha, decibeli plešejo različni ples&#8230; dirigentska palica pa je v naših rokah. Repertoar zbiramo sami.. včasih je ta mračen, včasih vesel, važno je, da preživimo tako ene kot druge in ob tem ne podležemo.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
