Zdrsi čez vdolbine

Zavedam se, da je kakršnakoli analiza v trenutku, ko še ni znano niti ime drugega “finalista”, izredno nehvaležno opravilo. Vseeno pa mi je ob pogledu na objavljene začasne rezultate šinilo v glavo, da so volivci tokrat končno kaznovali prisiljeno sredinskost, h kateri sta stremela glavna pretendenta Peterle in Türk. 

Izogibanje jasnim odgovorom in neopredeljevanje pri temah, ki že tradicionalno najbolj delijo slovensko volilno telo, se ni izkazalo za pravo taktiko. Peterle, ki je kandidaturo napovedal relativno zgodaj in brez pravih protikandidatov dolgo časa spretno krmaril od vasi do vasi, se je v svojih izjavah pričel oddaljevati od matične NSi, kot tudi od določenih stališč vlade in celo rimokatoliške cerkve, Türk pa je ravno nasprotno presenečal pri svojih svetovnonazorskih mnenjih, npr. glede škofa Rožmana, čeprav ga podpirajo “leve” stranke z vezmi v borčevskih organizacijah, ki so do takih tem še posebej občutljive. Še najjasnejšo sliko svojega osebnega prepričanja je v soočenjih predstavil Gaspari, ki ga spričo dejstva, da gre za kandidata skoraj propadle LDS, ki mu v začetku nihče ni pripisoval nekih resnih možnosti, mirno lahko proglasim za malega zmagovalca prvega dela, tudi če se mu ne bo uspelo uvrstiti v drugi krog. Na žalost pa je ravno zaradi omenjene “cincavosti” močnejših kandidatov s skoraj dvajsetimi odstotki po svoje zmagal tudi Jelinčič Pl., kateremu marginalna stališča tako ali tako že skoraj dve desetletji zagotavljajo politični obstoj.

Navsezadnje na zavračanje sredinskosti, s katero nas pitajo že nekaj volitev, in posledično na abotnost glavnih akterjev kaže tudi relativno visoka volilna neudeležba. Smo torej pravi zmagovalci mi?

Objavljeno dne 21.10.2007 ob 20:49 Zapisano pod: Horror vacui, Lapis philosophorum. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.