Zdrsi čez vdolbine

 

V trenutkih, ko mi gre vse narobe in se mi vse zdi zlagano, zastarelo, neštetokrat videno in slišano, potrebujem močnejši odmerek preusmeritve pozornosti, da se ponovno zaljubim v lepote življenja in se vsaj za nekaj srčnih utripov prezrcalim v davno preživeto najstniško zasanjanost. Takrat poslušam Eels.

 

Eels so čudežni otrok multiinstrumentalista Marka Oliverja Everetta, ki se skriva pod vzdevkom E. Že prvenec A man called E je napovedal, da gre za odličnega avtorja, ki se z lahkoto sprehaja po vijugasti črti od čiste depresije k otroški hudomušnosti in nazaj.

 

one day you’ll look and see
a purple sunset
and then you’ll know that I’m ok
I’m doing my best
and when I come around for my goodbye
you’ll be the scarecrow
you’ll be the scarecrow
the one I adore

 

Drugi album Broken toy shop je prinesel bogatejše aranžmaje in subtilnejšo tematiko, seveda pa ni šlo brez tedaj že značilnega črnega humorja in sarkazma.

 

she was a walking work of art
I am a broken wind-up toy

 

Podpis pogodbe s sedaj že pokojno založbo DreamWorks Records in album Beautiful freak, prvi izdan pod imenom Eels, sta mu priprla vrata, ki so vodila v mainstream, zahvaljujoč simpatičnemu videospotu za singel Novocaine for the soul pa smo se z Eels prvič lahko spoznali tudi v Evropi. Album je lahkotno združeval številne glasbene stile (v primeru Susan’s house celo hip-hop), v osnovi pa je prevladovalo melanholično pop vzdušje, ki je vrhunec doseglo na naslednjem albumu.

 

turn the ugly light off, god
wanna feel the night
everyday it shines down on me
don’t you think that i see
don’t you think that i see what it’s all about
hard to look the other way
while the world passes me by
and everyone is trying to bum me out

 

Mini-pesnitev My beloved monster je simpatično zaokrožila soundtrack filma Shrek, E pa je izdal verjetno svoj najbolj žalosten album Electro-shock blues. Že uvodna Elizabeth on the bathroom floor, posvečena sestri, ki je naredila samomor, nas prepriča, da je tokrat E res ustvaril album brez dlake na jeziku, zaključna verza “my name’s Elizabeth, my life is shit and piss” pa me kljub n-kratnemu poslušanju za sekundo ali dve še vedno zmrazita kot le redkokatera pesem. V E-jevi liriki se je nadaljevala tudi samorefleksija iz preteklih ustvarjanj, vendar v veliko brutalnejši obliki, ki nam kaže, da je E za razliko od nekaterih namišljenih “tortured artistov” res doživljal težke trenutke. Neskladje uspeha v glasbenih vodah in pretresov v zasebnem življenju je najbolje strnil v naslednjih vrsticah:

 

life is funny
but not ha ha funny
peculiar I guess
you think I got it all going my way
then why am I such a fucking mess?

 

Sledil je odličen in tematsko malo lahkotnejši album Daisies of the galaxy, na katerem je gostoval Peter Buck iz R.E.M., singel Flyswatter pa je ostal v spominu predvsem zaradi domiselne fuzije rifa, ki spominja na uvode iz klasičnih grozljivk, in poskočnega pop rock ritma. Verjetno najbolj umirjen E-jev album.

 

how does her world spin
without me in her nest?
could there really be such happiness?
oh, she’s got a dark side too
even murderous
but I love that
just like her

I don’t have a chance at writing the book
I just wanna be a page
in Jeannie’s diary
one single page
in Jeannie’s diary

 

In ravno ko sem mislil, da bo E odšel po poti Nicka Cavea in izdal celo ploščo klavirskih balad, je zvitež udaril z distorziranim Souljacker. Videospot za singel Souljacker pt. I je režiral legendarni nemški režiser Wim Wenders, E pa je presenetil tudi z novo podobo, ki je popolnoma ustrezala surovosti večine materiala na albumu. Da pa le ni bilo vse tako divje, je poskrbel z nesojenim “feelgood hit of the summer” Fresh feeling.

 

try
try to forget what’s in the past
tomorrow is here
love
orange sky above lighting your way
there’s nothing to fear

 

Shootenanny!, E-jev sedmi studijski album, je postregel z mešanico vsega, kar imam rad pri Eels; neprekosljiv črn humor v omaki ljubezenskih izpovedi in tipična garažna DIY produkcija.

 

woke up with a bang
and a bug on your face
it crawled in your mouth
and gave you a taste of
the good life you left behind
but I think you’re gonna be fine

somebody loves you
and you’re gonna make it through

 

Po propadu DreamWorks Records je E podpisal z indie založbo Vagrant Records in izdal svoj zaenkrat zadnji masterpiece, dvojni album Blinking lights and other revelations, ki bi ga lahko poimenoval tudi 33 pesnitev čistega užitka. Na albumu znova gostuje Peter Buck, svoje pa opravita še Tom Waits in pop legenda šestdesetih John Sebastian.

 

Kljub temu, da so v dobrih desetih letih postali globalni kult, se večkrat vprašam, kateri so razlogi, da so Eels eden najbolj podcenjenih glasbenih imen, E pa relativno neznan avtor. Vsakič, ko s svojimi beganji sedim na postelji in samemu sebi brenkam kakšno njegovo stvaritev, se zamislim, kako lahko E naredi vse tako presneto preprosto. Preprosto in genialno. Preprosto genialno. Eels.

Objavljeno v Nedelja, 4. november 2007 ob 20:49 in zapisano pod Diabolo in musica. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.