Zdrsi čez vdolbine

Večinoma kupujem preko katalogov ali interneta, vsake toliko pa se pojavi kak proizvod, ki pred nakupom zahteva ogled v živo. Ko se število takšnih proizvodov namnoži, se odpravim v šoping center, navadno v BTC, kjer je vse na kupu. Vsaj pravijo tako.

Na kupu so predvsem ljudje. Mnogo njih. Ne mislim odkrivati tople vode, saj je to vsakomur, ki se je kakšno soboto znašel tam, kristalno jasno. Pločevina, gneča, vrste, skratka živžav epskih razsežnosti. Vsakič sproti se vprašam, zakaj je naš vedno bolj priljubljeni predsednik vlade kot argument proti zvišanju delavskih plač slikovito navajal štruce v smetnjakih, ne pa tako očitne stvari, kot je zasedenost nakupovalnih centrov, ki se množijo kot trop divjih zajcev na izoliranem otoku brez naravnih sovražnikov. Ne samo, da smo potrošniška družba, očitno smo potrošniška družba z veliko denarja.

Tako sem se resignirano znašel v tekstilni veleblagovnici v osrčju City Parka, pa v trgovini za hišne ljubljenčke¹, Big Bangu in še kje. Med intervali čakanja v vrsti sem na svojem betežnem mobilnem telefonu dvakrat odigral vseh 18 lukenj golfarskega turnirja. Kaj drugega kot izklopiti realnost mi niti ni preostalo, saj me je vrvež, ki se je odvijal okoli mene, dobesedno silil na bruhanje. Kljub relativno visokim cenam je vse skupaj izpadlo izredno ceneno, kot nekakšna tržaška kitajska štacuna z malo boljšim alarmnim sistemom. Ker sem nakup osnovnega živeža v nemško govorečem sosedu s spiska aktivnosti tako ali tako črtal že na pol poti, mačja hrana pa mi ne vzbuja apetita, sem se odločil, da si bom po dolgem času privoščil horsburger. Tudi vrsta je bila relativno ugodna. Ob ponujenem desetevrskem bankovcu me je rdečelični štantmajster namrgodeno vprašal, če imam morda drobiž, nakar sem mu odvrnil, da - odkar so podražili na štiri evre - to ni več drobiž. Prepričan sem, da mi je pljunil v mesni sir, ampak se res nisem mogel zadržati.

Ob žvečenju sem opazil, da se je vmes utrgal oblak. Očitno je šlo za dež, na kakršnega je upal Travis Bickle, saj se je po približno pol ure BTC spraznil za dobro polovico. Opravil sem še nekaj malenkosti, skočil v Rustiko po ročno narejeno² mlečno čokolado za nocojšnjo obiskovalko in odbrzel iz Sodome in Gomore moderne dobe. Mislim, da sem si popoldanski spanec več kot zaslužil, živčke pa bom obnavljal na drevišnjem Hellektru.

_________________________________________________________

1. razvajen mačji par na obisku pač mora jesti [↩]
2. karkoli že to pomeni … [↩]

Objavljeno dne 12.04.2008 ob 15:58 Zapisano pod: Horror vacui, Sensus externus. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.