« Puščice luninega mrka
Nepričakovani žogobrc »

Prihod grmičevja v odhajanju

 

Z verzom »smack, crack, bushwhacked« so tik pred volitvami leta 1992 R.E.M. odprli album Automatic for the people in napovedali konec vladavine zapuščini Ronalda Reagana, ki jo je takrat poosebljal George Bush starejši. Danes, štiri mandate kasneje1, kot predsedujoči evropski tvorjenki gostimo mlajšega Busha v odhajanju. Na slednje dejstvo - v odhajanju namreč - gledamo celo s simpatijo, kljub temu, da so spremembe v ameriški politiki iluzija. Konec bo zgolj Bushevega brezkompromisnega piara brez olepšav in tendenc po tem, da bi bil všečen domači družboslovni inteligenci in javnemu mnenju stare celine, na katerega se častilci gologlavega orla tako ali tako požvižgajo. Naddržavni konglomerati, ki de facto vodijo ZDA2, so približno enako vsoto kampanjskih sredstev namenili obema pretendentoma za ameriški tron, v primeru, da bo poražena bivša prva dama v novi oblasti dobila vidnejšo vlogo, pa bodo strici iz ozadja kak fičnik primaknili tudi k poravnavi dolga njenega spektakularnega predvolilnega poraza. Korporacije imajo vajeti trdno v rokah in zgolj zaradi temnopoltega povzpetnika ne bodo spreminjale načrtov o oblikovanju sveta po svojih željah. Tudi znameniti Zeitgeist z vsemi svojimi luknjami in namernimi napakami deluje predvsem v njihovo korist, verjetno so njegovo stvaritev celo finančno podprli. Dajte narodu upanje, dajte mu spremembe! The more it changes, the more it stays the same. Zgodovino pišejo zmagovalci, pa čeprav v maniri 1984.

Bush je pop ikona. Kaj bo jedel je enako pomembno, kot vprašanje, ali bo morda kar sredi vrha ZDA:EU napovedal napad na Iran. Temu primerni so tudi zapisi v medijih. V retrospektivi se na bušizme gleda s simpatijami. V retrospektivi bo Bush obveljal za enega najboljših predsednikov ZDA.

 

_________________________________________________________
  1. ali bolje rečeno: dva piarovsko diametralno nasprotna osemletna mandata kasneje [↩]
  2. in preko njih cel svet [↩]

Objavljeno dne 9.06.2008 ob 09:54 Zapisano pod: Horror vacui, Lapis philosophorum. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.

8 odgovorov v “Prihod grmičevja v odhajanju”

  1. šuši šuši pravi:
    9.06.2008 ob 09:59

    Tako…zdaj mi gre pa na jok!

  2. ani pravi:
    9.06.2008 ob 11:16

    Ne vem, kdo lahko resno jemlje to šarado. Že pri nas se sprašujem, če ima smisel hoditi na volitve (odgovor je - ne), kaj šele v ZDA. Cele volitve so pop!

  3. Pris Pris pravi:
    9.06.2008 ob 11:27

    @šuši:
    Lahko mi verjameš, da to ni bil moj namen. ;)

    @ani:
    Če citiram znameniti slovenski možganski trust: “Šou mast gou!” :P

  4. šuši šuši pravi:
    9.06.2008 ob 11:37

    ja pris…mislim, da to je res žalostno. Še bolj žalostno je, da si veliko število ljudi pred tem zatiska oči (jaz se jih tudi rada v jutranjih urah, da sem vsaj do 10h dobre volje). Najbolj žalostno pa je to: is there anything we can do to prevent it?

  5. Pris Pris pravi:
    9.06.2008 ob 11:42

    @šuši:
    Pogled na življenje je lepši skozi črni filter. Spomni se Pris-mantre, ki si jo bojda že osvojila! ;)

  6. šuši šuši pravi:
    9.06.2008 ob 14:25

    Pogled že, samo se je pa vseeno treba zavedati v kakšnem času živimo oz. kaj se dogaja okrog nas. Sicer je lepše in lažje, če se ne :D damn, še dobro, da čisto vseh stvari pa res (še?) ne razumem/poznam dovolj dobro :D

    Politika me od nekdaj v trenutku spravi v slabo voljo :D

  7. commonsense pravi:
    12.06.2008 ob 16:16

    pris, in ti si se podpisal pod moj multiglobalnoimperialistični prispevek?????
    THE END IS NEAR! :)

  8. Pris Pris pravi:
    12.06.2008 ob 16:25

    Morda bi bolje pasal NO END IN SIGHT … ;)

    Moj zapis nikakor ni bil mišljen anti-imperialistično, samo povzel sem, kako vidim stvari. Moja resnica.

Komentiraj