Zdrsi čez vdolbine

 

Odkar nimam televizorja, se me športne evforije ne dotaknejo več, nepričakovano pa sem včeraj uspel ujeti prvi polčas tekme med Italijo in Nizozemsko. Lahko bi razpredal o razpadu sistema, če bi verjel, da je sistem sploh obstajal, tako pa se zgolj sprašujem, kako so aktualni svetovni prvaki s pretežno nespremenjenim ogrodjem padli tako nizko. Ground control to major Donadoni?

Prvi gol, ki se je ob hirošimi italijanske obrambe kuhal že od samega začetka, je kljub svoji nedvomni spornosti¹ kazal realno sliko na igrišču - impotenca naših zahodnih sosedov in presenetljiva uigranost holandezov². Drugi gol je razblinil vse dvome. Mojstrska akcija treh proti šestim. Šolski primer, kako obramba ne sme igrati. Arjena in Ryana za tako razglašeno Donadonijevo skvadro sploh niso potrebovali. Danes sem na avtobusu prebral, da je bil končni rezultat 3:0. Samo. Je italijanskemu selektorju že kaj žal, da v ekipo ni poklical osovražene kobre, ki ima pri tresenju mreže nedvomno največji krompir?

Morda bo vse to v naslednjih tekmah prisililo azzurre, da poskusijo igrati nekaj novega, recimo nogomet, da torej zaigrajo kot nogometaši in ne kot … Italijani. Boj za golo preživetje se jim je vedno obrestoval in kljub temu, da se mi italijanski slog igre nikoli ni zdel privlačen, moram priznati, da znajo pod pritiskom igrati izvrstno. Po presenetljivi romunski točki se boji »na nož« v skupini smrti očitno šele začenjajo.

 

_________________________________________________________

1. Van Nistelrooy v ofsajdu, Panucci na tleh v avtu [↩]
2. trač moment: po zapisih v medijih naj bi bili nekateri reprezentanti na smrt skregani [↩]

Objavljeno dne 10.06.2008 ob 11:45 Zapisano pod: Cloaca maxima, Horror vacui. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.